SLOVENSKA POPEVKA 2006

Najstarejši dami glasbenih festivalov - Slovenski popevki, se je 3. septembra 2006 pridružila še ena zmagovalna popevka, ki jo je tokrat - v ljubljanskih križankah - izbrala le strokovna komisija. Belo nebo v izvedbi Anike Horvat je tista pesem, ki je postala enakovredna ostalim zimzelenim melodijam slovenskih popevk. Besedilo za njo je napisala Damjana Kenda Hussu, aranžma pa je delo Patrika Grebla.


Aniko Horvat poznamo že od njenih malih nog, saj jo je oče postavil na glasbeni oder že pri devetih letih. Kmalu po tem »krstu« je posnela prvo audio kaseto z naslovom »Pomlad in še kaj«. Nastopala je na otroških in šolskih prireditvah, začeli so se nastopi na festivalih in seveda prišli so tudi prvi večji uspeh. Eden od njenih nastopov ji je prinesel nagrado za najlepšo pesem Jugoslavije. Vpisala se je na glasbeno šolo, se učila petja pri profesorju Francu Leskovšku in sproti gradila svojo glasbeno pot. Komaj devetnajstletna je na Melodijah morja in sonca zmagala s pesmijo »Lahko noč, Piran«. Kmalu zatem so jo povabili k sodelovanju pri snemanju CD-ja z Big bandom RTV »Ura brez kazalcev«, na katerem so priredbe najlepših slovenskih uspešnic.

Tudi avtorica zmagovalnega besedila ni neznanka v slovenskem medijskem prostoru. Damjana Kenda Hussu je diplomirana novinarka z razgibano poklicno preteklostjo. V prostem času že več kot desetletje piše besedila za glasbo številnih slovenskih izvajalcev (Nuša Derenda, Tulio Furlanič, Ylenia Zobec, Marta Zore, Alya, Polona Furlan, Slavko Ivančić, Avia Band, Faraoni, Sebastian idr.). Skorajda ni festivala, na katerega se ne bi uvrstila s svojimi besedili, zanje pa je doslej prejela tudi nekaj nagrad. Poleg besedil za glasbo piše tudi za otroke. Njene pesmice so na 12 albumih, napisala je scenarije in songe za več odrskih predstav, v zbirki Čebelica je slikanica njenih pesmic Kako se kuha mula, redno pa objavlja tudi v revijah Ciciban, Cicido, Kekec in Zmajček.

Patrik Greblo je po družboslovnem in glasbenem šolanju v Kopru leta 1995 zaključil visokošolski študij kompozicije in aranžiranja na Berklee College of Music v Bostonu. Deluje kot komponist, aranžer in dirigent. Njegov glasbeni opus, sestavljen iz popevk, instrumentalnih del za komorne in orkestrske zasedbe in glasbeno-scenskih del, obsega več kot 300 del za najrazličnejše zasedbe. Prejel je vrsto nagrad na glasbenih festivalih doma in v tujini.Služboval je kot novinar, voditelj in urednik na RTV Slovenija, kot programski in glasbeni vodja v glasbenem založništvu Helidon, od leta 2004 pa je zaposlen kot direktor in strokovni vodja kulturnega in kongresnega centra.



Na novinarski konferenci Razvedrilnega programa Televizije Slovenija - 25. maja 2006 - so udeleženci letošnje Slovenske popevke izžrebali vrstni red svojega nastopa na prireditvi, ki bo na sporedu v nedeljo, 3. septembra 2006. Popevka bo potekala v ljubljanskih Križankah.


Med 66. skladbami je strokovna komisija izbrala 14 skladb, ki se bodo v naslednjem vrstnem redu predstavile na prireditvi:

01. OKOLI MENE VSE SI TI (M. Legovič / D.K. Hussu / Lojze Krajnčan) - Tulio Furlanič
02. ČUDEŽ ŽIVLJENJA (R. Golob / K. Habe / R. Golob) - Neža Drobnič
03. LJUBEZEN (S. Avsenik ml. / T.Letnar / Slavko Avsenik ml.) - Manca Izmajlova
04. BELO NEBO (P. Greblo / D. Kenda Hussu / Patrik Greblo) - Anika Horvat
05. DOBRODOŠEL SPET OB MENI (M. Vlašič / U. Vlašič / Patrik Greblo) - Maja Slatinšek
06. PO MIVKI SI DIŠALA (M. Pezdirc / T. Gašperič / Tomaž Grintal) - Zlati muzikanti
07. SE ZGODI (F. Zabukovec / S. Meglič / Jaka Pucihar) - Sergeja
08. LUNA NA LICU (R. Golob / T. Kahrimanović / Rok Golob) - Heavenix
09. VSAK DAN JE DRUGAČEN (K. Kotar / M. Boh / Aleš Avbelj) - Kristina Oberžan
10. KRIV SEM (Sebastian, B. Grabnar / Sebastian / Primož Grašič) - Sebastian
11. VEČER ZA DVA (M. Hvala / V. Poredoš / Primož Grašič) - Ana Dežman
12. DEMONI (D. Pančur, A. Kogoj / F. Lainšček / Aleš Avbelj) - Regina
13. PANTHA REI (D. Semolič / L. Oblak / Grega Forjanič) - Tadeja Fatur
14. ČE IMAŠ ME V KRVI (S. Fajon / U. Mravlje Fajon / Patrik Greblo) - Slavko Ivančič


Dobrih štirideset let je že na glasbeni sceni. Bil je član legendarnih Kameleonov in že nekaj mesecev po nastanku te skupine je v Zagrebu prejel nagrado za »naj pevca VIS«. Nekaj let kasneje je bil član skupine Faraoni, nato pa je za četrt stoletja odšel s trebuhom za kruhom v svet. Ob tridesetletnici Kameleonov so izdali CD, nato pa je Tuliova glasbena pot ponovno predvsem na domačih tleh. Leta 1999 je dobil nagrado za najboljšo interpretacijo na Melodijah morja in sonca, tri leta kasneje pa še na Slovenski popevki za skladbo »Ljubi me naskrivaj«.


Najmlajša izvajalka na letošnji Slovenski popevki se je rodila pred devetnajstimi leti v Kranju. Vendar pa je z glasbo povezana že od otroških let. Z osmimi leti se je začela učiti violino in uspešno je zaključila nižjo glasbeno šolo. Potem pa se je želela preizkusiti tudi kot pevka in prijavila se je za Bitko talentov na TV Slovenija. Prišla je v finalni izbor in pevsko kariero je od takrat začela jemati resno. Najprej se je učila pri profesorici Ireni Vidic, nato pa se je vpisala na jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, kjer jo poučuje profesorica Nada Žgur. Kot spremljevalna vokalistka je sodelovala s številnimi glasbeniki, kot so Andraž Hribar, Katrinas, zadnje čase pa največ sodeluje z Neisho.

Manca Izmajlova (prej Urbanc) je leta 1999 diplomirala iz muzikala in igre na Mountview Theatre Academy London. Danes ima za seboj več kot 300 nastopov po Sloveniji in v tujini. Na teh nastopih največkrat poje skladbe iz muzikalov, zadnje obdobje pa je vanje vključila tudi več narodnih skladb in repertoar klasične glasbe.
Gledalci slovenske televizije jo najbolj poznajo kot voditeljico oddaje Povabilo na ples. Leta 2002 je z mariborsko skupino NORDunk posnela avtorski CD z naslovom »Moj svet«. Pred tremi leti je odšla v Moskvo na specializacijo iz klasičnega petja. Zdaj pripravlja njen novi CD z naslovom Slovanska duša. Projekt svetovne razsežnosti bo posnet ob spremljavi Velikega simfoničnega orkestra Mos-film in bo v novih priredbah, stil cross-over, zaobjel najlepše skladbe slovanskih držav.

Poznamo jo že od njenih malih nog, saj jo je oče postavil na glasbeni oder že pri devetih letih. Kmalu po tem »krstu« je posnela prvo audio kaseto z naslovom »Pomlad in še kaj«. Nastopala je na otroških in šolskih prireditvah, začeli so se nastopi na festivalih in seveda prišli so tudi prvi večji uspehi: eden od njenih nastopov ji je prinesel nagrado za najlepšo pesem Jugoslavije. Vpisala se je na glasbeno šolo, se učila petja pri profesorju Francu Leskovšku in sproti gradila svojo glasbeno pot. Komaj devetnajstletna je na Melodijah morja in sonca zmagala s pesmijo »Lahko noč, Piran«. Kmalu zatem so jo povabili k sodelovanju pri snemanju CD-ja z Big bandom RTV »Ura brez kazalcev«, na katerem so priredbe najlepših slovenskih uspešnic.

Maja je že pred leti, ko je prvič stopila na glasbene odre, zatrjevala, da se bo resno ukvarjala z glasbo in tako je danes študentka glasbene pedagogike. Svojo pot je sicer začela kot glasbeni samouk z učenjem petja in klaviatur. Vendar je hitro doumela, da so ob graditvi kariere še kako potrebni tudi ustrezni strokovnjaki in kar deset let je obiskovala ure petja pri Bogu Hvali. Pravi »boom« na glasbeni sceni je doživela po pričetku sodelovanja z avtorjem Raayem. Sledijo nastopi na izborih za evrovizijsko popevko EMA, na Melodijah morja in sonca in seveda tudi na Slovenski popevki.

Marka poznamo predvsem s področja narodnozabavne glasbe. Že lani je na festivalu Slovenska polka in valček osvojil nagrado za svojo skladbo Berač, ki jo je ob pomoči Zlatih muzikantov tudi sam zapel, letos pa je v vrh tega festivala ponovno posegel s svojo skladbo in kakopak osvojil nagrado. Ker glasba ne pozna meja, si tudi Marko ne beli las pri tem, v kateri zvrsti bo ustvarjal. Tudi lani je kot avtor sodeloval na Slovenski popevki, letos pa nastopa s svojo skladbo in kot izvajalec. Izkušenj mu ne manjka, saj je z ansamblom Rompompom več let igral v tujini, doma pa je kot pevec sodeloval tudi pri drugih ansamblih.


Sergeja Palko prihaja s Koroškega, kjer je končala tudi gimnazijo, danes pa je študentka 4.letnika psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pred osmimi leti je izdala prvi CD (»Vzel si sonce«), dve leti kasneje pa še drugega. Zadnji dve leti sodeluje tudi na festivalih Melodije morja in sonca, izborih za pesem Evrovizije EMA ter nekaterih drugih glasbenih prireditvah. Vzporedno z glasbeno kariero se preizkuša tudi v vlogi voditeljice različnih prireditev in TV oddaj.

Skupina je nastala leta 1993, ko so se Boštjan Andrejc, Roki Petkovič in Marino Dugaro iz skupine Night Jump odločili ustanoviti novo, ki bo igrala avtorsko glasbo. K sodelovanju so povabili še tržaškega bobnarja Giulia Rosselija in tako je nastal Heavenix. Nekaj časa je šlo, potem so se razšli. Kasneje so ponovno združili moči – v nekoliko drugačni postavi : Boštjan Andrejc, Patrik Vlačič, Uroš Maver in Tomi Purič. Postali so tudi spremljevalna skupina Jana Plestenjaka in Tinkare Kovač. Takrat se jim je pridružil David Morgan, Tomi Purič pa je začel samostojno pot.

Srednjo glasbeno šolo je končala v Ljubljani (klasični saksofon), nato pa se je odločila za študij jazz petja – najprej pri profesorici Nadi Žgur v Ljubljani, nato pa je nadaljevala študij na graški Univerzi za jazz v Avstriji, kjer je lani tudi diplomirala. Na tej univerzi pripravlja magistrsko nalogo iz jazz petja. Obiskovala je tudi različne glasbene delavnice v tujini. Lani je bila finalistka mednarodnega tekmovanja jazz pevcev v Bruslju, dobila pa je tudi štipendijo za študij na sloviti ameriški glasbeni akademiji Berklee School Of Music. Veliko nastopa z Big bandom RTV, sodelovala je kot solistka pri projektu Adiemus z zborom Carmina Slovenica ter na predstavi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu »Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo«. Sicer pa je članica zasedbe Šentpolh Seksteta.


Pred petimi leti se je pojavil na slovenski glasbeni sceni in od takrat ostaja ljubljenec predvsem mlajših generacij. Njegove skladbe se redno uvrščajo na vrh glasbenih lestvic. V zadnjem obdobju se je nekoliko umaknil iz medijskega življenja, saj je želel pripraviti nov glasbeni projekt. Z njim bo po lastnih besedah naredil korak naprej, saj gradi na novem, zrelejšem zvoku, z dodelano podobo in svežimi idejami v nastopih. Počasi se razvija v samostojnega in resnega avtorja glasbe in besedil, tako zase kot za druge.

Pred šestimi leti je na Orionu Televizije Slovenija zablestela mlada Ana, ki je s svojim glasom presenetila večino gledalcev. Kljub temu, da je hči odlične Elde Viler, jo je glasbena javnost takoj sprejela za enakovredno izvajalko najbolj zahtevnih skladb. Seveda pa ima tudi Ana svojo glasbeno zgodovino – devet let se je v glasbeni šoli učila violino. Po Orionu je takoj naslednje leto že prvič nastopala na Slovenski popevki , nato še enkrat v duetu z Brankom Robinšakom , pa na EMI itd. Danes nastopa na različnih prireditvah in festivalih.

Rodila se je v Prekmurju in tam končala tudi glasbeno šolo klavirja, ter se nato naučila igrati še kitaro. Pri šestnajstih letih je prvič nastopila na televiziji in igrala ter pela v živo. Od takrat so jo začeli vabiti na nastope in koncerte, leta 1988 pa je izšla njena prva samostojna kaseta, le poldrugo leto zatem pa tudi druga. Na izbor za pesem Evrovizije se je prvič prijavila leta 1990, šest let kasneje pa je zastopala Slovenijo na tem festivalu s pesmijo Dan najlepših sanj. Večkrat je sodelovala tudi na festivalu Slovenska popevka in leta 2000 osvojila s pesmijo »Moje ime« nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo.


Tadeja je doma iz Ilirske Bistrice in se poklicno ukvarja z vzgojo predšolskih otrok. Seveda pa je to ne ovira pri njeni veliki »ljubezni« - glasbi. Svojo pevsko pot je začela pri domači skupini Casablanca, kot solistka pa je pet let sodelovala tudi z obalnim Big bandom pod vodstvom Roberta Vatovca. Najbolj jo poznamo kot spremljevalno vokalistko pri Mefu in NOB, skupini Frišni.com, pri Slavku Ivančiču in seveda pri Janu Plestenjaku.

Poznamo ga še iz časov legendarnih nastopov skupin Bazar in Faraonov, po odločitvi, da bo nastopal kot solist, pa je njegova kariera doživela svojstven vzpon. Leta 2000 je uspel s popevko »Črta« na festivalu Melodije morja in sonca, leta 2001 je dobil nagrado strokovne žirije za najboljšega izvajalca na festivalu Slovenska popevka, dve leti kasneje pa je na festivalu Melodije morja in sonca osvojil prvo nagrado s skladbo Saša Fajona »Ko mene več ne bo«.


Izvajalci bodo nastopili ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija, zato so lahko skladbe pol minute daljše, ostaja pa zahteva po petju v slovenščini. V primerjavi s prejšnjim letom je odpravljena zahteva glede državljanstva avtorjev in izvajalcev, ki ni več relevantno, dokler skladbo izvajajo v slovenskem jeziku.

Letošnja popevka pa bo deležna tudi nekaj novosti. Nastopajoči so bili izbrani na podlagi dvostopenjskega izbiranja, saj je strokovna komisija najprej pripravila širši izbor po zaigrani skladbi na klavirju, šele nato pa je poslušala tudi posnetke z vokalom. Poleg tega smo poskušali pripravo aranžmajev razdeliti med čim večje število glasbenikov, ki ustvarjajo za take sestave orkestra, kot ga imamo pri nas. Tretja novost pa je opustitev televotinga, saj gre za kakovosten festival, kjer naj bi tudi v končnem izboru imela glavno besedo strokovna komisija.

Voditelja Slovenske popevke 2006 bosta Miša Molk in Peter Poles, scenarij za prireditev piše Marko Radmilovič, urednica je Nada Muminovič, orkestru bodo dirigirali Lojze Krajnčan, Patrik Greblo in Rok Golob, režiser pa je Samo Milavec.



Televizija Slovenija je pred dnevi objavila seznam sklad, ki jih bomo slišali na prireditvi Slovenska popevka 2006, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2006, v Poletnem gledališču Križanke. Na razpis, ki je bil zaključen 9. aprila, je prispelo 66 prijav. Da bo po mnenju Televizije Slovenija festival in prireditev še bolj zanimiva, se nam obeta kar nekaj novosti. Najpomembnejša je gotova ta, da ima pri določanju zmagovalnih skladb besedo le strokovna komisija. Glasovanja prek telefonov tokrat ne bo, saj glasbena javnost meni, da bi morali vsaj na enem festivalu v celoti spoštovati le merila kakovosti. Seveda se ob tem postavlja vprašanja, kdo je/bo primeren za strokovno komisijo, v kateri že vrsto let sedijo ena in ista imena in pri katerih se že vnaprej ve, kakšna bo njihova odločitev. Nenazadnje pa nam je iz evrovizijskih izborov jasno, da je imela 5 ali 6 članska žirija vedno večjo vlogo, kot pa celotno slovensko ljudstvo.

Spremenjeni so tudi načini izbiranja skladb za prireditev. Žirija bo v prvem krogu odločala na temelju notnega zapisa in šele nato v drugem krogu poslušala demo posnetek z izvajalci. Glede na to, da bodo vse skladbe prirejene za veliki revijski orkester, je dolžina skladb letos za pol minute lahko daljša od tistih iz prejšnjih let - torej 3,5 minute. Omejitev glede državljanstva avtorjev in izvajalcev ni več, še vedno pa velja pravilo, da mora biti pesem izvedena v slovenskem jeziku. Avtorji so ob prijavi lahko navedli aranžerja, ki ga želijo za pripravo skladbe za orkester, vendar bo strokovna komisija v dogovoru z glasbeno produkcijo dokončno določila seznam aranžerjev in predlagala tudi morebitno zamenjavo, če bo presodila, da predlagan aranžer ne bi zmogel zahtevnega dela. Komisija si je prav tako ponovno pridržala pravico, da predlaga zamenjavo izvajalca, ki po njenem mnenju ne obvlada petje v živo z velikim revijskim orkestrom.

Iz vsega tega lahko torej sklepamo, da bomo na letošnji Slovenski popevki slišali le tiste pevce / pevke oziroma skupine, ki obvladajo petje v živo. Glede na to, da bo o vsem odločala strokovna komisija, upajmo, da ne bo tako, kot je dejala Vojnovičeva za Mladino, namreč, da so bili začetki Slovenske popevke maja 1962 pravzaprav neuspešni: "Začetek sezone ni privabil veliko turistov, vreme je bilo hladno in slabo, vstopnic je bilo prodanih tako malo, da so spustili noter toliko zastonjkarjev, kolikor se jih je dalo dobiti, kajti peti pred prazno dvorano bi bilo zelo neprijetno. Novinarjev ni bilo. Orkester se je vozil na Bled z avtobusom. Mi smo se vozili vsak dan gor zato, ker nihče ni imel svojega avtomobila, tudi orkestraši ne. Pevci prav tako ne, vendar so si ti lahko privoščili, da so ostali na Bledu. Mi smo morali pa nazaj, ker smo morali tiste dni, ko je bil festival, delati tudi v službi na radiu." Še dobro, da danes poteka festival v Ljubljani …